Legionela! Kaj pa je legionela?

Za nastanek okužbe z bakterijami legionele morata biti izpolnjena vsaj dva pogoja. Temperatura vode v vodovodni mreži in grelnih telesih mora biti med 35 in 50 °C, z veliko vodnimi žepi in stoječo vodo v sami napeljavi. Za okužbo je značilno, da se ne prenaša s pitjem vode ali osebnim stikom, temveč z v zraku drobno razpršenimi kapljicami (aerosoli). Do okužbe pride najpogosteje pri prhanju.

Vzrok za nastanek obolenja je odvisen od več dejavnikov in sicer:

• koncentracije bakterij oz. aerosola v zraku
• časa zadrževanja oseb v okuženem področju
• odpornosti (imunosti) proti okužbi, ki z leti pada in je najnižja po 50. letu.

Vse toplotne črpalke TERMOTEHNIKA KRONOTERM s krmilnikom OPTITRONIC že serijsko omogočajo avtomatsko termično dezinfekcijo, oziroma pregrevanje vode preko 60°C. Nastavi se poljubni interval pregrevanja (1x/teden, 1x/mesec,…).

Vendar POZOR!

V kolikor želimo program proti legioneli izpeljati v celoti, je potrebno (potem ko je voda v hranilniku (bojlerju) segreta na temperaturo preko 60°C) za 3 minute odpreti vse pipe v objektu in tako vročo vodo spustiti po celotni instalaciji. Ker nastanek in razvoj legionele ni odvisen samo od hranilnika toplote ampak tudi od drugih dejavnikov, za nastanek le te, noben proizvajalec toplotnih črpalk ne odgovarja.

Pogoji za rast, razmnoževanje in uničenje legionele:

Legionele so v naravnem okolju v rekah, jezerih in drugih stoječih vodah, pa tudi v blatu, zemlji in kompostu, vendar v tako majhnih količinah, da se človek ne more okužiti. Nevarno pa je, če zaide legionela iz naravnega okolja v vodne sisteme, ki jih uporablja človek. Okužimo se z vdihovanjem drobnih razpršenih kapljic v zraku (aerosol), ki vsebujejo bakterije.

Tipični viri okuženega aerosola so toplovodni in klimatski sistemi v bolnišnicah in hotelih, pa tudi vlažilci zraka, kopalni bazeni, tuši in klimatske naprave v gospodinjstvih, kopanje v bazenih, kjer voda brbota, ob okrasnih vodometih in podobno. V teh sistemih se namreč bakterije ob primerno visoki temperaturi (od 30 do 40°C) močno namnožijo. Za posameznika so v poletnih mesecih nevarne tudi vode, ki dlje časa stojijo na soncu in se grejejo. Legionele se v njih hitro množijo. Primer okužbe je bil na primer bolnik, ki se je tuširal z vodo, ki se je grela na soncu v gumijasti cevi.

S pitjem okužene vode se človek običajno ne more okužiti, ker kislina v želodcu bakterije uniči. Izjema so bolniki z močno oslabljenim imunskim sistemom.
Izbruhi legioneloze so navadno osamljeni primeri. Pogostost bolezni je večja v času poznega poletja in jeseni zaradi višjih temperatur voda.

Legionelozo povzročajo bakterije, ki so prisotne v naravnih vodnih okoljih kot so reke, jezera in druge stoječe vode. Število bakterij v naravnem okolju je majhno, zato naravno okolje običajno ne predstavlja vira okužbe za ljudi.

Legionele iz naravnega okolja zaidejo v vodne sisteme, ki so namenjeni za oskrbo s pitno vodo, hlajenje (hladilni stolpi), v bazene s kopalno vodo, bazene z industrijsko vodo itd. Legionele se najbolje razmnožujejo v topli vodi. V nenaravnem, umetnem okolju se legionele ob primerni temperaturi in drugih dejavnikih okolja močno namnožijo in začnejo predstavljati nevarnost za zdravje ljudi.

Način prenosa

Običajna pot okužbe je preko kužnega aerosola  –   vdihavanja drobnih kapljic, ki so razpršene v zraku in vsebujejo legionele. Posebno nevarni so aerosoli okužene vode, ki nastajajo ob tuširanju, v bazenu, kjer voda brbota, ob izpuhih iz hladilnih stolpov, v okrasnih fontanah itd.

S pitjem onesnažene vode se ne moremo okužiti, saj gre popita tekočina v želodec, kjer legionele uniči kisel želodčni sok. Izjemoma bi se s pitjem lahko okužili bolniki z močno oslabljenim imunskim sistemom.

Prenos med ljudmi ni bil dokazan, kar pomeni, da se lahko okužimo zgolj iz vodnega vira in ne ob zbolelem za legionelozo.

Dovzetnost za okužbo

Obramba gostitelja temelji na celični imunosti.

Bolj dovzetni za okužbo z legionelami so starejši, kronično bolni, bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, kadilci, alkoholiki. Več potrjenih okužb z legionelami je pri moških.

Simptomi in znaki bolezni

Po okužbi z legionelami se razvijeta dve različni obliki bolezni: Pontiaška vročica ali legionarska bolezen.

Pontiaška vročica je lažja oblika okužbe in je po poteku podobna gripi. Bolezenski znaki se pojavijo iznenada, z vročino, glavobolom in bolečinami v mišicah. Pri polovici bolnikov se pojavijo še znaki okužbe zgornjih dihalnih poti  – bolečine v žrelu in nahod. Bolezen traja 2 – 7 dni, mine sama po sebi in ne pušča posledic.

Legionarska bolezen poteka kot pljučnica, ki je ne moremo po simptomih in znakih ločiti od drugih bakterijskih pljučnic. Potek legionarske bolezni je različno težak – mlajše, zdrave osebe prebolijo lažjo pljučnico in se jim hitro povrne zdravje. Težak, zapleten potek, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici pa je pogostejši pri starejših, kronično bolnih, ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom in kadilcih. Poleg pljuč so prizadeti še drugi organi (npr. jetra, ledvice, možgani).

Legionarska bolezen se začne z utrujenostjo, izgubo teka, glavobolom, povišano telesno temperaturo in bolečinami v mišicah. Temperatura naraste na 40°C in več…

Kužnost

Bolniki s Pontiaško vročico ali legionarsko boleznijo niso kužni, saj se te bakterije ne prenašajo med ljudmi. Zato ni posebnih ukrepov ob stiku z bolnikom.

Preprečevanje okužb

Cepiva proti legionelam ni. Okužbo preprečujemo s skrbnim vzdrževanjem vodovodnih sistemov in naprav, ki ustvarjajo aerosol in so možen vir okužbe.

Jemanje vzorcev in potrjevanje legionel v domačih hišnih vodovodih nima posebnega smisla. Legionele se v vodovodnem sistemu pojavljajo občasno, zato tudi negativen izvid ne pomeni, da jih v sistemu ni. Bolj pomembno je, da poskrbimo za naš hišni vodovodni sistem in pravilno vzdržujemo druge možne vire legionel (npr. klimatske naprave) in s tem zmanjšujemo tveganje za okužbo.