Uparjalnik je zelo pomemben, tako da še nekaj besed o tem.

Dnevno se na terenu srečujemo z istim problemom …. ”pri sosednji hiši pa imajo precej manjšo zunanjo enoto” (uparjalnik).

Seveda je želja nas vseh bolj kot ne enaka. Zavedati pa se moramo, da gre pri delovanju (izkoristku) toplotne črpalke za čisto fiziko in matematiko. Bolj ko je zunaj mrzlo, težje je iz zraka še nekaj odvzeti, hiša pa takrat potrebuje več. Kako to združiti da bo prav za vse?   

Okvirno dejstvo je, da večji ko je uparjalnik za določeno moč toplotne črpalke, večja je njena učinkovitost. Toplotne črpalke seveda še vedno učinkovito delujejo tudi pri temperaturah krepko pod lediščem (npr.-20°C), vendar če želimo, da bo toplotna črpalka učinkovito delovala v zanjo najtežjih pogojih (torej takrat, ko so zunanje temperature med +5 in ‒5°C ter visoka zunanja vlaga), mora biti razmak med lamelami uparjalnika najmanj 4 milimetre. V kolikor je razmak med lamelami manjši (inverterji), bo toplotna črpalka sicer lahko delovala, vendar bo odtaljevanje (mrtvi čas in poraba energije) precej pogostejše, kar na koncu pomeni precej slabše letno grelno število toplotne črpalke.

Pri novogradnjah so potrebne moči ogrevalnih sistemov izračunane že v samem projektu. Odvisne so predvsem od velikosti objekta, izolacije ter sistema ogrevanja (npr.talno). Pri sanaciji obstoječih objektov pa večinoma ni izdelan izračun toplotnih potreb, lahko pa te najhitreje in precej točno izračunamo iz letne porabe olja/plina za ogrevanje ter še nekaj ostalih parametrov (izračun prepustite strokovnjaku).